...
Kako začnem?
Življenjepis je razdeljen na več vsebinskih področij, skozi katere vas bodo vodili zavihki na vrhu strani. Po posameznih se lahko premikate tudi s pomočjo navigacijske vrstice po principu naprej/nazaj na dnu strani.
Za izpis ni potrebno izpolniti vseh kategorij, podatke vnesite po svoji presoji glede na značilnosti delovnega mesta, za katerega se prijavljate. Polja, v katere boste zapisali podatke oz. jih spremenili, se bodo obarvala, na izpisu pa bodo vidni le podatki, ki jih boste vnesli.
Ko končate z urejanjem, se vam po kliku na gumb »Shrani« prikaže oblikovani CV v PDF formatu, ki ga lahko natisnete ali shranite na svoj računalnik, prenesete pa lahko tudi XML datoteko.
Nekaj splošnih nasvetov:
- Življenjepis naj vsebuje le informacije, ki se skladajo z vrsto delovnega mesta, za katerega se prijavljate. Zato dobro analizirajte oglas, delovno mesto in podjetje, tako boste izvedeli, kaj se od kandidata pričakuje.
- Izpostavite le bistvene informacije brez navajanja podrobnosti, te prihranite za razgovor, saj vas bo tako delodajalec želel nanj tudi povabiti.
- Podatke v življenjepisu podprite s konkretnimi dejstvi, da boste delovali prepričljivo.
- Bodite dosledni, izognite se pravopisnim, slovničnim in jezikovnim napakam. Priporočljivo je, da daste CV v pregled še nekomu drugemu.
- Izogibajte se pisanju z velikimi tiskanimi črkami.
- Če boste prošnjo poslali po pošti, uporabite bel pisarniški papir in ustrezno kuverto tako za življenjepis kakor tudi za spremno pismo in priloge.
Da bo pisanje življenjepisa še lažje, so vam na voljo še dodatna navodila in nasveti pri posameznih sklopih.
Osebni in kontaktni podatki
Vpišite svoje ime, naslov in druge osebne oz. kontaktne podatke. Več državljanstev lahko dodate s klikom na "dodaj državljanstvo", več kontaktnih podatkov pa s klikom na "dodaj kontakt". Prikaže se vam dodatno polje, kjer vnesete naslednji podatek. Pri kontaktu izberite še, za katere vrste kontakt gre: telefon, prenosni telefon, telefaks, elektronski naslov ali spletna stran.
Fotografija v življenepisu ni obvezna, lahko jo dodate, če menite, da je glede na vrsto delovnega mesta pomembna, ali v primeru, ko jo delodajalec zahteva.
Želena zaposlitev oz. delovno mesto
Vpišite poklic oz. delovno mesto, za katero se prijavljate. S klikom na "dodaj delovno mesto" lahko navedete več delovnih področij, ki vas zanimajo.
Seznam delovnih izkušenj
Delovne izkušnje
Predstavite svoje delovne izkušnje in spretnosti, ki ste jih z delom pridobili. Ni potrebno , da naštevate vse zaposlitve, navedite le tiste, ki so pomembne za delovno mesto, za katerega se prijavljate in povedo, da ste sposobni opraviti delo na določenem položaju. Ne pozabite tudi na prostovoljno delo, prakso, usposabljanja in študentsko delo. To velja predvsem, če zaposlitev iščete prvič in izkušenj iz uradnega delovnega razmerja še nimate.
Za vsako delo ločeno izberite čas trajanja, navedite položaj na delovnem mestu in jasno zapišite glavne pristojnosti in odgovornosti. Datumsko lahko določite dan, mesec in leto, lahko pa izberete le mesec in leto ali samo leto. Če delo v tem trenutku še opravljate, pri razdelku "do" ne izberite datuma. S klikom na gumb "Dodaj" dodate posamezno zaposlitev na seznam delovnih izkušenj. Priporočljivo je, da si delovne izkušnje sledijo po kronološkem zaporedju, začnite pa z zadnjim delovnim mestom. Vrsti red lahko spreminjate tako, da z miško povlečete in spustite posamezne vnose na seznamu.
Seznam izobraževanj
Izobraževanje
Navedite vse formalno pridobljene izobrazbe in zapišite pridobljena znanja za posamezno izobrazbo. Izberite začetek in konec izobraževanja, če se v tem trenutku še izobražujete, vnesite zgolj letnico začetka. V tem sklopu navedite tudi vsa neformalno pridobljena znanja, kot so udeležbe na tečajih, seminarjih, konferencah, ipd.
Zapišite tudi naziv izvajalca izobraževanja oz. izobraževalne ustanove. S klikom na gumb "Dodaj" dodate posamezno izobraževanje na seznam. Priporočljivo je, da si sledijo po kronološkem zaporedju, začnite pa z zadnjim izobraževanjem. Vrsti red lahko spreminjate tako, da z miško povlečete in spustite posamezne vnose na seznamu.
Materni jezik
Seznam tujih jezikov
Jeziki
Navedite materni jezik.
Znanje tujih jezikov ocenite glede na razumevanje, govorjenje in pisanje, vodilo za ocenjevanje je Skupni evropski referenčni okvir za jezike. S klikom na gumb "Dodaj" dodate posamezen jezik na seznam tujih jezikov.
Preberite si razlago ocen glede na področje sporazumevanja v izbranem jeziku:
A1 Osnovni raven (Preživetvena raven)
Pri počasnem in razločnem govoru razumem posamezne pogosto rabljene besede in najosnovnejše besedne zveze, ki se nanašajo name, na mojo družino in neposredno življensko okolje.
A2 Osnovni raven (Vmesna raven)
Razumem besedne zveze in pogosto besedišče, ki se nanaša na najbolj temeljne reči (npr. najosnovnejši osebni in družinski podatki, nakupovanje, neposredno življensko okolje, zaposlitev). Sposoben/sposobna sem ujeti glavno misel kratkih, jasno oblikovanih sporočil in obvestil.
B1 Neodvisni uporabnik (Sporazumevalni prag)
Pri razločnem govorjenju v standardnem jeziku razumem glavne točke, kadar gre za znane reči, s katerimi se redno srečujem na delu, v šoli, prostem časi itd. Če je govor razmeroma počasen in razločen, razumem tudi glavne misli mnogih radijskih in televizijskih oddaj, ki se ukvarjajo s sodobnimi problemi in temami, ki me osebno ali poklicno zanimajo.
B2 Neodvisni uporabnik (Višja raven)
Razumem daljše govorjenje in predavanja in sem sposoben/sposobna slediti celo bolj zahtevnim pogovorom, pod pogojem, da je tema dovolj splošna. Razumem večino televizijskih poročil in oddaj o aktualnih zadevah. Razumem večino filmov v standardnem jeziku.
C1 Dober uporabnik (Raven učinkovitosti)
Razumem daljše govorjenje, četudi ni natančno razčlenjeno in razmerja niso izražena jasno, temveč so samo nakazana. Brez posebnega napora razumem televizijske oddaje in filme.
C2 Dober uporabnik (Raven mojstrstva)
Nimam težav pri razumevanju jezika, govorjenega v živo ali posredovanega preko medijev, četudi je tempo govorjenja hiter. Potrebujem zgolj nekaj časa, da se navadim na narečje.
A1 Osnovni raven (Preživetvena raven)
Razumem posamezna pogosto rabljena poimenovanja, besede in preproste povedi, npr. na obvestilih, plakatih in v katalogih.
A2 Osnovni raven (Vmesna raven)
Sposoben/sposobna sem brati zelo kratka, preprosta, vsakdanja besedila, kot so reklame, prospekti, jedilniki in urniki. V njih znam poiskati natančno določen, predvidljiv podatek. Razumem kratka in preprosta osebna pisma.
B1 Neodvisni uporabnik (Sporazumevalni prag)
Razumem besedila, katerih jezik je pretežno vsakdanji ali povezan z mojim delom. Razumem opise dogodkov, občutij in želja/tudi v osebnih pismih.
B2 Neodvisni uporabnik (Višja raven)
Berem in razumem članke in poročila, v katerih pisci zastopajo določena stališča ali poglede. Razumem sodobno literarno prozo.
C1 Dober uporabnik (Raven učinkovitosti)
Razumem dolga zahtevna besedila z veliko podatki, pa tudi literarna besedila ter zaznavam slogovno različnost. Razumem strokovne članke in daljša tehnična navodila, četudi se ne nanašajo na moje strokovno področje.
C2 Dober uporabnik (Raven mojstrstva)
Z lahkoto berem vse vrste zapisanih besedil, tudi ko gre za abstraktna, po jeziki in zgradbi zahtevna besedila, npr. priročnike, strokovne članke in literarna dela.
A1 Osnovni raven (Preživetvena raven)
Znam se preprosto pogovarjati, če je sogovornik pripravljen svoje izjave ponoviti počasneje ali jih pojasniti če mi je pripravljen pomagati pri izražanju misli. Znam postavljati in odgovarjati na preprosta vprašanja, ki se nanašajo na trenutne potrebe ali splošne teme.
A2 Osnovni raven (Vmesna raven)
Sposoben/sposobna sem se sporazumevati v preprostih situacijah, kadar gre za neposredno izmenjavo informacij o splošnih vsakodnevnih stvareh. Znajdem se v krajših družabnih pogovorih, čeprav ponavadi ne razumem dovolj, da bi se lahko samostojno pogovarjal-a.
B1 Neodvisni uporabnik (Sporazumevalni prag)
Znajdem se v večini situacij, ki se pogosto pojavljajo na potovanju po deželi, kjer se ta jezik govori. Sposoben/sposobna sem se tudi nepripravljen-a vključiti v pogovor, povezan s splošnimi temami, temami, ki me osebno zanimajo, ali takimi, ki se tičejo vsakdanjega življenja (npr. družine, hobijev, dela, potovanj in aktualnih dogodkov).
B2 Neodvisni uporabnik (Višja raven)
Sposoben/sposobna sem se precej tekoče in spontano izražati, tako da se brez večjih težav sporazumevam z rojenimi govorci. Lahko se vključim v razprave o splošnih temah in z utemeljitvami zagovarjam svoje stališče.
C1 Dober uporabnik (Raven učinkovitosti)
Sposoben/sposobna sem se tekoče in naravno izražati, ne da bi pri tem preveč očitno iskal-a primerne izraze. Jezik znam uporabljati učinkovito in prilagodljivo tako v družabne kot tudi poklicne ali učne namene. Znam natančno izražati svoje misli in poglede ter svoj prispevek spretno povezovati s prispevki drugih.
C2 Dober uporabnik (Raven mojstrstva)
Z lahkoto sodelujem v vsakem pogovoru in razpravi. Dobro poznam pogovorni jezik in besedne zveze. Govorim tekoče in znam natančno izraziti tudi majhne pomenske odtenke. Če pri sporazumevanju naletim na kakšno težavo, jo znam spretno zaobiti in preoblikovati težavno mesto tako, da sogovorniki to malo verjetno opazijo.
A1 Osnovni raven (Preživetvena raven)
Uporabljati znam preproste besedne zveze in povedi, s katerimi lahko opišem, kje živim, in ljudi, ki jih poznam.
A2 Osnovni raven (Vmesna raven)
Uporabljati znam vrsto besednih zvez in povedi, s katerimi lahko na preprost način opišem svojo družino in druge ljudi, življenske pogoje ali svojo izobrazbo in predstavim svojo trenutno ali prejšnjo zaposlitev.
B1 Neodvisni uporabnik (Sporazumevalni prag)
Tvoriti znam preproste povedi iz besednih zvez, s katerimi lahko opišem svoje izkušnje in dogodke, sanje, želje in ambicije. Na kratko znam razložiti svoje poglede in načrte. Sposoben/sposobna sem pripovedovati zgodbo ali obnoviti vsebino knjige oziroma filma in opisati svoje odzive.
B2 Neodvisni uporabnik (Višja raven)
Jasno in natančno znam opisati mnogo stvari s področij, ki me zanimajo. Razložiti znam svoj pogled na določen problem in podati prednosti in pomanjkljivosti različnih množnosti.
C1 Dober uporabnik (Raven učinkovitosti)
Sposoben/sposobna sem jasno in natančno opisati zahtevne vsebine, pri tem spiselno povezati tematske točke, razviti in poudariti posamezne vidike ter napraviti ustrezen zaključek.
C2 Dober uporabnik (Raven mojstrstva)
Sposoben/sposobna sem jasno in tekoče podajati tudi daljše opise ali razlage. Govoru znam dati logično obliko, ki poslušalca opozarja na pomembna mesta. Slog govorjenja znam prilagoditi situaciji in poslušalcem.
A1 Osnovni raven (Preživetvena raven)
Pisati znam kratka, preprosta sporočila na razglednice, npr. s počitniškimi pozdravi. Izpolnjevati znam obrazce, ki zahtevajo osebne podatke, npr. vnesti ime, državljanstvo in naslov na hotelski obrazec.
A2 Osnovni raven (Vmesna raven)
Sestavljati znam kratka, preprosta obvestila in sporočila, ki se nanašajo na trenutne potrebe. Pisati znam zelo preprosta osebna pisma, npr. se komu za kaj zahvaliti.
B1 Neodvisni uporabnik (Sporazumevalni prag)
Pisati znam preposta, povezana besedila v zvezi s splošnimi temami ali temami s področja osebnega zanimanja. Pisati znam osebna pisam in v njih opisati izkušnje in vtise.
B2 Neodvisni uporabnik (Višja raven)
Pisati znam jasna in natančna besedila v zvezi s številnimi temami in vprašanji, ki me zanimajo. Pisati znam eseje ali poročila, v katerih moram podati informacije ali zagovarjati oziroma zavračati določena stališča. Pisati znam pisma, v katerih moram poudarjati pomen določenih dogodkov in izkušenj.
C1 Dober uporabnik (Raven učinkovitosti)
Sposoben/sposobna sem tvoriti jasna, slogovno dobra besedila in obširneje izraziti svoja stališča. V pismih, esejih ali poročilih znam natančno razložiti zahtevne vsebine in pri tem primerno poudariti tista dejstva, ki se mi zdijo najpomembnejša. Oblikovati znam različne vrste besedil v prepričljivem in osebnem slogu, primernem za bralca, ki mu je tako besedilo namenjeno.
C2 Dober uporabnik (Raven mojstrstva)
Tvoriti znam jasna, tekoča, slogovno primerna besedila. Sestaviti znam zahtevna pisma, poročila in članke v zvezi z zahtevnimi vsebinami, ki morajo imeti logično zgradbo in bralca voditi tako, da dojame pomembne točke. Pisati znam povzetke in kritike strokovnih in literarnih del.
Znanja in kompetence
Navedite vsa druga znanja in kompetence, ki ste jih pridobili v življenju, vendar zanje niste prejeli uradnih dokazil. Pri tem razložite, na kak način ste te kompetence pridobili (pri delu, na seminarjih, usposabljanjih…).
Tehnična znanja se nanašajo na obvladovanje specifičnih tehnoloških postopkov in specifične tehnične opreme.
Računalniška znanja zajemajo tako osnovno računalniško pismenost kot napredno oz. specifično uporabo računalnika za pridobivanje, vrednotenje, shranjevanje, izmenjavo informacij, kreativno ustvarjanje, komunikacijo, uporabo specifičnih orodij na višji stopnji ter poznavanje informacijsko-komunikacijskih tehnologij.
Organizacijska znanja se nanašajo na obvladovanje situacij, organizacijo dela in razporejanje obveznosti, ob tem pa maksimiranje osebne učinkovitosti in razvijanje ravnotežja pri delu z ljudmi. Gre za izkušnje pridobljene iz vodenja projektov in vodenja skupine ljudi. Pomembna lastnost organizacijskih znanj je samostojnost, samoiniciativnost, motivacija, organizacija lastnega dela, določanje prioritet in planiranje časa.
Sposobnosti komuniciranja so pomembne predvsem pri delu z ljudmi. Navedite vse komunikacijske veščine, ki ste jih pridobili doma in v tujini, v otroštvu, med izobraževanjem in pri delu. Gre za komunikativnost, navezovanje stikov, pogajalske sposobnosti, usklajevanje v skupini ljudi, sposobnost javnega nastopanja in vodenja prireditev, sestankov in drugih dogodkov...
Umetniška znanja lahko v določenih panogah pomenijo pomembno prednost. Navedite sposobnosti kreativnega ustvarjanja.
Druga znanja in veščine: Navedite vsa druga znanja in veščine, ki niso zajeta v prejšnjih rubrikah in bi jih želeli poudariti.
Vozniška dovoljenja: Izberite kategorijo motornih vozil za vsa pridobljena vozniška dovoljenja.
Dodatni podatki
Navedite dodatne informacije, ki jih želite posredovati delodajalcu. Sem sodijo npr. priporočila, objave ali raziskave ipd., vendar pazite, da življenjepisa ne obremenite z nepotrebnimi podatki.
Priloge
V logičnem zaporedju naštejte vse dokumente, ki jih prilagate življenjepisu. Sem sodijo potrdila o izobrazbi, usposabljanjih, priporočila prejšnjega delodajalca, raziskave ipd.